G. I. Gurdjieff je bil rojen v Armeniji okoli leta 1870, v okolju, ki se je tekom stoletij
malo spreminjalo. Njegov prvi učitelj je bil duhovnik, tuja pa mu niso bila niti
najnovejša spoznanja znanosti. Toda na njegova vprašanja “Kdo sem jaz”, ” Zakaj
sem na Zemlji” mu nista znali odgovoriti ne vera, niti znanost, zato je domneval, da
leži resnica skrita za tem, kar so iz davne preteklosti prinesle verske tradicije in
nenavadni miti in legende, ki se jih je naučil od svojega očeta, tradicionalnega
ljudskega pevca ali “ašoka”. S skupino isto misleče navdihnjenih tovarišev se je
odločil, da bo v Aziji in Afriki odkril resnico, ki jo išče, medtem pa se je naučil številnih
jezikov in pridobil mnogo praktičnih veščin za služenje denarja za svoja potovanja.

Leta 1912 se je pojavil v Moskvi z neznanim učenjem, ki ni bilo ne vera, niti filozofija,
ampak praktično učenje, ki ga je potrebno živeti. Imenoval ga je “Četrta pot”. Tistim,
ki se odločijo slediti tej poti je predlagal, da ne verjamejo ničesar vse dotlej, dokler ne
preverijo z neposredno izkušnjo. Tudi odpoved zunanjemu svetu ni potrebna, kajti
gre za pot znotraj življenja, na kateri je potrebno postopoma, saj vsega ni mogoče
naenkrat, prevprašati vsa posameznikova prepričanja, stališča, ves posameznikov
življenjski nazor glede življenja človeka na Zemlji.